Črevesni mikrobiom predstavlja skupnost milijard mikroorganizmov, ki živijo v našem prebavnem traktu. Ti mikroorganizmi sodelujejo pri prebavi hrane, vplivajo na presnovo ter sodelujejo z imunskim sistemom.
Ko se ravnovesje med različnimi vrstami mikroorganizmov poruši, govorimo o disbiozi. Nastane lahko zaradi različnih dejavnikov, kot so neuravnotežena prehrana, stres, nekatera zdravila ali bolezni.
V nadaljevanju predstavljamo deset pogostih znakov, ki lahko nakazujejo na porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote.
Vsebina
1. Pogoste prebavne težave
Napihnjenost, vetrovi, zaprtje ali driska so med najpogostejšimi znaki, ki lahko kažejo na spremembe v črevesni mikrobioti.
Črevesne bakterije sodelujejo pri razgradnji hrane in nastajanju raznih presnovkov. Spremembe v njihovi sestavi zato lahko vplivajo tudi na prebavo.
2. Pogosta utrujenost
Nekatere raziskave kažejo, da črevesna mikrobiota lahko vpliva tudi na presnovo energije v telesu. Porušeno ravnovesje mikroorganizmov zato lahko spremlja občutek dolgotrajne utrujenosti.
3. Pogosta prebavna intoleranca
Spremembe v mikrobioti lahko vplivajo na način, kako telo prenaša določena živila.
Nekateri ljudje zato ob disbiozi opažajo težave po zaužitju nekaterih živil, kot so napihnjenost, nelagodje ali prebavne motnje.
4. Pogoste okužbe
Črevesna mikrobiota ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.
Ko je ravnovesje porušeno, se lahko spremeni tudi odziv imunskega sistema.
5. Spremembe telesne teže
Nekatere raziskave kažejo povezavo med sestavo črevesne mikrobiote in presnovo energije.
Spremembe v mikrobioti so lahko povezane tudi s spremembami telesne teže.
6. Težave s kožo
Koža in črevesje sta lahko povezana po t. i. osi črevesje-koža.
Nekatere raziskave zato preučujejo povezavo med mikrobioto in kožnimi težavami.
7. Pogosta želja po sladkem
Nekateri znanstveniki domnevajo, da črevesni mikroorganizmi lahko vplivajo tudi na prehranske preference, vključno z željo po sladki ali zelo predelani hrani.
8. Težave s spanjem
Črevesna mikrobiota lahko sodeluje tudi pri presnovi nekaterih snovi, ki so povezane z uravnavanjem spanja.
9. Pogoste prebavne motnje po antibiotikih
Antibiotiki lahko poleg škodljivih bakterij vplivajo tudi na koristne mikroorganizme v črevesju.
Zato se po zdravljenju z antibiotiki pogosto pojavijo začasne spremembe v mikrobioti.
10. Občutljivost za določena živila
Nekateri ljudje ob spremembah v mikrobioti opažajo povečano občutljivost za določene vrste hrane, kar se lahko kaže kot napihnjenost ali prebavne težave.
Kako podpreti ravnovesje črevesne mikrobiote?
Ravnovesje mikrobioma je odvisno od številnih dejavnikov, med katerimi ima pomembno vlogo življenjski slog.
Za podporo raznolikosti mikrobiote strokovnjaki pogosto priporočajo:
- raznoliko prehrano z veliko vlaknin,
- redno uživanje sadja in zelenjave,
- polnozrnata žita in stročnice,
- fermentirana živila (npr. jogurt, kefir ali kislo zelje),
- zadosten vnos tekočine,
- uravnotežen življenjski slog.
Probiotiki kot podpora črevesni mikrobioti
Poleg prehrane lahko za podporo ravnovesju črevesne mikrobiote jemljemo tudi probiotike.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki jih lahko zaužijemo v obliki fermentiranih živil ali prehranskih dopolnil. Namenjeni so podpori ravnovesju mikrobiote v prebavilih.
Nekateri probiotiki vsebujejo kombinacijo več bakterijskih sevov v veliki koncentraciji. Med takšne spada tudi CDS22-formula, ki vsebuje osem sevov mlečnokislinskih bakterij in bifidobakterij.
Pomembno je poudariti:
- probiotiki niso zdravilo,
- ne nadomeščajo uravnotežene prehrane ali medicinskega zdravljenja,
- lahko pa predstavljajo prehransko podporo črevesni mikrobioti.
Pred uporabo prehranskih dopolnil se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Kako hitro se lahko spremeni mikrobiom?
Raziskave kažejo, da se sestava črevesne mikrobiote lahko spremeni že v nekaj dneh po spremembi prehrane.
Ali prehrana lahko vpliva na mikrobiom?
Da. Prehrana je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na raznolikost črevesnih mikroorganizmov.
Viri
Valdes AM, Walter J, Segal E, Spector TD. Role of the gut microbiota in nutrition and health. BMJ. 2018;361:k2179. https://doi.org/10.1136/bmj.k2179
Kho ZY, Lal SK. The human gut microbiome – a potential controller of wellness and disease. Frontiers in Microbiology. 2018;9:1835. https://doi.org/10.3389/fmicb.2018.01835
Singh RK, Chang HW, Yan D, et al. Influence of diet on the gut microbiome and implications for human health. Journal of Translational Medicine. 2017;15:73. https://doi.org/10.1186/s12967-017-1175-y
