Driska kot stranski učinek antibiotikov: zakaj nastane in kaj lahko storimo

Antibiotiki so ena najpomembnejših skupin zdravil v sodobni medicini. Učinkovito zdravijo bakterijske okužbe, vendar lahko povzročijo tudi neželene stranske učinke. Najpogostejši med njimi je driska, povezana z antibiotiki, ki se lahko pojavi med zdravljenjem z njimi ali nekaj dni po njem. Driska kot stranski učinek antibiotikov običajno ni nevarna, je za mnoge zelo neprijetna in lahko vpliva na vsakdanje življenje.

V nadaljevanju pojasnimo, zakaj nastane, kako jo prepoznati in kaj lahko naredimo za lajšanje težav.

Driska kot stranski učinek antibiotikov

Antibiotiki ne uničujejo le bakterij, ki povzročajo okužbo, temveč lahko prizadenejo tudi koristne bakterije, ki živijo v našem črevesju. Ko se ravnovesje mikrobioma poruši:

• je prebava manj stabilna,
  
  
  
• črevesje težje uravnava vodo in elektrolite,
  
  
  
• hitreje se razraščajo oportunistične bakterije.

Posledica je pogostejše, mehkejše ali vodeno blato. Driska se najpogosteje pojavi pri jemanju širokospektralnih antibiotikov, nanjo pa vplivajo tudi trajanje zdravljenja, starost in občutljivost posameznika.

Kdaj je driska običajen stranski učinek in kdaj znak za ukrepanje?

Večinoma gre za blago drisko, ki mine sama in se izboljša nekaj dni po končanem antibiotičnem zdravljenju.

Obisk zdravnika je potreben, kadar se pojavijo:

• huda ali dolgotrajna driska,
  
  
• visoka vročina,
  
  
• kri ali sluz v blatu,
  
  
• znaki dehidracije (omotica, suha usta, zmanjšano uriniranje),
  
  
• izrazite bolečine v trebuhu.
  
  

Posebej pozorni moramo biti pri otrocih, starejših in bolnikih s kronično boleznijo, pri katerih se zapleti lahko razvijejo hitreje.

Kaj lahko storimo sami?

Če je driska blaga, lahko veliko naredimo že doma. Pomembno je:

1. Hidracija

Najboljša izbira so voda, nesladkan čaj ali rehidracijske raztopine. Izogibamo se gaziranim pijačam in alkoholu.

2. Prehrana, ki pomiri prebavila

Dobro se obnese t. i. BRAT prehrana: banana, riž, naribano jabolko, toast.
Izogibamo se mastni in ocvrti hrani, začimbam ter velikim obrokom.

3. Počitek in postopno vračanje k običajni prehrani

Ko se prebava umiri, hrano postopoma razširimo.

Vloga mikrobioma in kako ga podpreti

Med jemanjem antibiotikov in po tem je mikrobiom začasno oslabljen. V tem času lahko pomagajo:

• uživanje fermentirane hrane (kefir, kislo zelje),
  
  
• skrb za redno, lažjo in prijazno prehrano,
  
  
• zadosten vnos vlaknin iz zelenjave in žit (ko se prebava umiri).
  
  
  

Pri probiotikih je pomembno, da ne obljubljamo nedovoljenih zdravstvenih učinkov, kljub temu pa lahko izpostavimo preverjena načela kakovosti:

• izdelek mora imeti jasno označene seve,
  
  
• sestava mora biti transparentna,
  
  
• priporočljiva je popolna navedba sevov (npr. oznake DSM),
  
  
• stabilnost in način shranjevanja.
  
  
  

Tak pristop je ključen tudi pri formulacijah, kot je CDS22-formula, ki temelji na jasno opredeljenih osmih sevih probiotičnih kultur. Njena prednost je predvsem v preglednosti in sledljivosti sestave, kar potrošniku olajša izbiro.

Preberite tudi: Probiotiki – močni zavezniki zdravja in prebave

Kdaj po pomoč?

Če se simptomi ne izboljšajo po 48–72 urah, so zelo izraziti ali se pojavijo alarmni znaki, je potreben posvet z zdravnikom.
Ob sumu na okužbo s Clostridioides difficile je potreben takojšen pregled.

Za konec

Driska po antibiotikih je pogost, vendar večinoma kratkotrajen in obvladljiv stranski učinek. Razumevanje njenega izvora pomaga, da ukrepamo pravočasno in zmanjšamo nelagodje. Ključni koraki so hidracija, primerna prehrana in skrb za ravnovesje mikrobioma.

Pri izbiri probiotikov je smiselno izbrati izdelke z jasno opredeljeno sestavo in popolno navedbo sevov.

Če razmišljate o podpori mikrobioma po antibiotičnem zdravljenju, izberite izdelek z jasno označenimi oznakami sevov in transparentno formulacijo, kot jo ima CDS22-formula.

Driska kot stranski učinek antibiotikov – najpogostejša vprašanja (FAQ)

Viri

1. McFarland LV. Antibiotic-associated diarrhea: epidemiology, trends and treatment. Future Microbiol. 2008;3(5):563–578.
   
   
2. Bartlett JG. Clinical practice. Antibiotic-associated diarrhea. N Engl J Med. 2002;346(5):334–339.
   
   
3. Lange K, Hugenholtz F, Jonathan MC, Schols HA, Kleerebezem M, Smidt H. Impact of antibiotics on the intestinal microbiota and consequences for host health. Nat Rev Microbiol. 2016;14(10):631–643.
   
   
4. World Gastroenterology Organisation (WGO). Acute diarrhoea: WGO practice guideline. World Gastroenterology Organisation. 2012.
   
   
5. Hill C, Guarner F, Reid G, Gibson GR, Merenstein DJ, Pot B, et al. Expert consensus document: The ISAPP consensus statement on the definition and scope of probiotics. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2014;11(8):506–514.