Driska na potovanju in probiotiki: ali lahko pomagajo?

Potovanja ponujajo priložnost za spoznavanje novih kultur, raziskovanje različnih destinacij in uživanje v lokalni kulinariki. Vendar pa lahko spremembe prehrane, vode, podnebnih razmer in vsakodnevne rutine pri nekaterih popotnikih povzročijo prebavne težave. Ena najpogostejših takšnih težav je driska.

Čeprav gre v večini primerov za prehodno težavo, lahko driska med potovanjem pomembno vpliva na načrtovane aktivnosti in kakovost bivanja. Zato mnogi popotniki iščejo načine, kako zmanjšati tveganje, med drugim tudi s probiotičnimi prehranskimi dopolnili.

Ali probiotiki zares lahko pomagajo? Kaj kažejo znanstvene raziskave in kateri ukrepi so še vedno najpomembnejši?

Kaj je potovalna driska?

Potovalna driska pomeni tri ali več tekočih oziroma vodenih odvajanj blata v 24 urah med potovanjem ali kmalu po prihodu na določeno destinacijo.

Poleg spremembe pogostosti in konsistence blata so možni še drugi simptomi:

• trebušni krči ali nelagodje v trebuhu,
  
  
• napihnjenost,
  
  
• slabost,
  
  
• bruhanje,
  
  
• občutek šibkosti,
  
  
• občasno povišana telesna temperatura.
  
  

Najpogosteje se pojavi v prvem tednu potovanja, zlasti pri odhodu v okolja, kjer se potnik sreča z drugačnimi higienskimi razmerami, prehranskimi navadami ali mikrobiološkim okoljem.

Zakaj nastane driska na potovanju?

Najpogostejši vzrok za drisko na potovanju je uživanje hrane ali vode, ki vsebuje mikroorganizme, na katere telo popotnika ni vajeno.


Možni povzročitelji so:

• bakterije,
  
  
• virusi,
  
  
• paraziti.
  
  
  

Tveganje lahko povečajo:

• surovi ali premalo kuhani morski sadeži,
  
  
• uživanje nezadostno toplotno obdelane hrane,
  
  
• nepasterizirani mlečni izdelki,
  
  
• voda iz nezanesljivih virov,
  
  
• led, pripravljen iz zdravstveno oporečne vode,
  
  
• nepravilno shranjevanje hrane,
  
  
• nezadostna higiena rok.
  
  
  
  

Na pojav simptomov lahko vplivajo tudi spremembe življenjskega ritma, na primer drugačen čas obrokov, sprememba časovnega pasu in stres, povezan s potovanjem.

Pri katerih popotnikih je večje tveganje za drisko?

Čeprav se driska lahko pojavi pri katerem koli popotniku, je večja previdnost potrebna pri:

• osebah, ki potujejo na območja z drugačnimi sanitarnimi razmerami,
  
  
• majhnih otrocih,
  
  
• starejših osebah,
  
  
• nosečnicah,
  
  
• osebah s kronično boleznijo,
  
  
• osebah z oslabljenim imunskim sistemom.
  
  

Pri teh skupinah je priporočljivo, da se pred potovanjem posvetujejo z zdravnikom ali drugim zdravstvenim strokovnjakom glede ustreznih preventivnih ukrepov.

Črevesna mikrobiota in potovanja

Črevesna mikrobiota predstavlja skupnost številnih mikroorganizmov, ki naravno naseljujejo prebavni trakt.


Na njeno sestavo lahko vplivajo različni dejavniki:

• prehrana i življenjski slog,
  
  
• starost,
  
  
• okolje,
  
  
• zdravila,
  
  
• potovanja.

Med potovanjem lahko spremembe prehrane in izpostavljenost drugačnemu okolju vplivajo na začasne spremembe v prebavnem sistemu.

Kaj so probiotiki?

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki se raziskujejo zaradi njihove možne vloge pri ohranjanju ravnovesja črevesne mikrobiote.

Pomembno se je zavedati, da vsi probiotiki niso enaki.

Različni probiotični izdelki vsebujejo:

• različne vrste mikroorganizmov,
  
  
• različne seve,
  
  
• različne količine mikroorganizmov,
  
  
• različne kombinacije sestavin.
  
  
  
  

Znanstvene raziskave se običajno izvajajo na natančno opredeljenih sevih, zato ugotovitev raziskovanja enega izdelka ni mogoče posplošiti na vse probiotične izdelke.

Ali lahko probiotiki pomagajo pri driski na potovanju?

V raziskavah se proučuje možna vloga nekaterih probiotičnih sevov pri zmanjševanju tveganja za prebavne težave med potovanjem.

Izidi dosedanjih raziskav niso enaki za vse izdelke in vse skupine ljudi, zato ni mogoče trditi, da probiotiki zagotavljajo popolno zaščito pred potovalno drisko.

Možna vloga probiotikov se raziskuje po več mehanizmih, povezanih s črevesno mikrobioto, npr.:

• vzdrževanje naravnega ravnovesja črevesne mikrobiote,
  
  
• interakcija z mikroorganizmi v prebavnem sistemu,
  
  
• podpora normalnemu delovanju prebavnega sistema.
  
  
  

Pomembno je imeti realna pričakovanja: probiotična prehranska dopolnila ne nadomeščajo varne hrane, higiene rok in zdravstveno ustrezne vode – ti vendarle ostajajo najpomembnejši zaščitni ukrepi.

Kako pravilno pristopiti k uporabi probiotikov pred potovanjem?

Če razmišljate o uporabi probiotičnega prehranskega dopolnila med potovanjem, je pomembno izbrati izdelek z jasno navedeno sestavo in upoštevati navodila proizvajalca.

Ker se probiotični izdelki razlikujejo glede na mikroorganizme, seve in količine, ne moremo podati le enega samega priporočila, ki bi veljalo za vse izdelke in vse posameznike.

Pri izbiri je priporočljivo biti pozoren na:

• jasno navedene mikroorganizme in seve,
  
  
• priporočeno dnevno količino,
  
  
• pogoje shranjevanja izdelka,
  
  
• rok uporabe,
  
  
• navodila za uporabo.
  
  
  
  

Osebe s kronično boleznijo, oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice, majhni otroci in starejši naj se pred uporabo prehranskih dopolnil posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom.

Več o formuli CDS22.

Kdaj začeti jemati probiotik?

Čas začetka uporabe je odvisen od konkretnega izdelka in priporočil proizvajalca. Nekateri izdelki so namenjeni uporabi pred potovanjem, drugi pa se uporabljajo v določenem obdobju skladno z navodili na embalaži.

Najpomembneje je:

• da se ne preseže priporočena dnevna količina,
  
  
• izdelek pravilno shranjevati,
  
  
• upoštevati navodila, navedena na embalaži.

Kaj lahko še storite za zmanjšanje tveganja za drisko med potovanjem?

Ne glede na to, ali uporabljate probiotično prehransko dopolnilo ali ne, so najpomembnejši zaščitni ukrepi povezani s higieno in varnimi navadami.

1. Bodite pozorni na vodo

Priporočljivo je:

• uživati zdravstveno ustrezno vodo,
  
  
• uporabljati zaprte steklenice vode, kadar dvomite o kakovosti vodnega vira,
  
  
• izogibati se ledu, če niste prepričani o izvoru vode.

2. Bodite pozorni na hrano

Večja previdnost je potrebna pri:

• surovi hrani,
  
  
• nezadostno toplotno obdelanem mesu,
  
  
• surovih morskih sadežih,
  
  
• hrani, ki je bila dlje časa izpostavljena sobni temperaturi.
  
  

3. Skrbite za higieno rok

Redno umivanje rok z milom ali uporaba ustreznih razkužil lahko pomaga zmanjšati prenos mikroorganizmov.

Kaj storiti, če se driska kljub temu pojavi?

Večinoma je najpomembnejši ukrep preprečevanje izgube tekočine in elektrolitov.

Priporočljivo je:

• zaužiti dovolj tekočine,
  
  
• po potrebi uporabiti oralne rehidracijske raztopine,
  
  
• počivati,
  
  
• izbirati lahko hrano, ki jo dobro prenašate,
  
  
• začasno omejiti uživanje alkohola in zelo mastne hrane.
  
  

Ob driski med potovanjem je pomembno spremljati splošno počutje in znake morebitne dehidracije. Probiotična prehranska dopolnila se raziskujejo v povezavi s prebavnim zdravjem, vendar ne nadomeščajo ustrezne zdravstvene obravnave, kadar je ta potrebna.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Zdravniški nasvet je priporočljivo poiskati, če se pojavijo:

• kri v blatu,
  
  
• visoka telesna temperatura,
  
  
• močne ali stalne bolečine v trebuhu,
  
  
• znaki dehidracije,
  
  
• pogosto bruhanje, zaradi katerega ni mogoče zaužiti dovolj tekočine,
  
  
• simptomi, ki trajajo več dni ali se poslabšujejo.
  
  

Posebna previdnost je potrebna pri:

• majhnih otrocih,
  
  
• starejših osebah,
  
  
• nosečnicah,
  
  
• osebah s kronično boleznijo,
  
  
• osebah z oslabljenim imunskim sistemom.

Kaj si velja zapomniti?

Potovalna driska je ena najpogostejših prebavnih težav, povezanih s potovanji, vendar lahko z odgovornim ravnanjem zmanjšamo tveganje za njen pojav.


Najpomembnejši zaščitni ukrepi vključujejo:

• uživanje varne pitne vode,
  
  
• pravilno pripravo in shranjevanje hrane,
  
  
• higieno rok,
  
  
• premišljeno izbiro hrane med
  potovanjem.

Probiotiki so predmet zelo aktivnega znanstvenega raziskovanja, posamezni probiotični sevi pa se proučujejo zaradi njihove možne vloge pri ohranjanju naravnega ravnovesja črevesne mikrobiote v različnih okoliščinah.

Najpogostejša vprašanja (FAQ)

*Ta članek je namenjen izključno informiranju. Prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni. Njihova uporaba ne nadomešča uravnotežene prehrane, zdravega življenjskega sloga ali zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik. Če imate dolgotrajne ali resne prebavne težave, se posvetujte z zdravnikom ali drugim zdravstvenim strokovnjakom

Viri

Riddle, Mark S. et al. “Guidelines for the Prevention and Treatment of Travelers’ Diarrhea: A Graded Expert Panel Report.” Journal of Travel Medicine vol. 24, suppl. 1 (2017): S63–S80. doi:10.1093/jtm/tax026.

Connor, Bradley A., and Daniel T. Leung. “Travelers’ Diarrhea.” CDC Yellow Book 2026: Health Information for International Travel. Centers for Disease Control and Prevention (2026). Updated 24 March 2026.

McFarland, Lynne V., and Shan Goh. “Are Probiotics and Prebiotics Effective in the Prevention of Travellers’ Diarrhea: A Systematic Review and Meta-Analysis.” Travel Medicine and Infectious Disease vol. 27 (2019): 11–19. doi:10.1016/j.tmaid.2018.09.007.

Alharbi, Basmah F., and Abeer A. Alateek. “Investigating the Influence of Probiotics in Preventing Traveler’s Diarrhea: Meta-Analysis Based Systematic Review.” Travel Medicine and Infectious Disease vol. 59 (2024): 102703. doi:10.1016/j.tmaid.2024.102703.